Slovenija, moja dežela!


.

DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI

Vabljeni k branju nagovora predsednika domske skupnosti, Marka Ponjavića, ob Dnevu samostojnosti in enotnosti. 

Kako so naši glasbeniki obeležili Dan samostojnosti in enotnosti si lahko ogledate tukaj

 

DAN VRNITVE PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI

15. 9. smo praznovali vrnitev Primorske k matični domovini. Čeprav so Slovenci pod Italijo (po 1. sv. vojni)  močno trpeli, so kljub temu ohranili slovenski jezik. Leta 1947  se je ta del Slovenije, po več letnih prizadevanjih, ponovno priključil Sloveniji, kar od leta 2005 vedno znova pozdravljamo in praznujemo. V Italiji še vedno živijo Slovenci (slovenska manjšina v Italiji)  govorijo slovensko in ohranjajo slovenske običaje.

 


        

 
Z rdečimi črtami je označena Primorska, ki je bila v preteklosti del Italije.
Foto: Wikipedia/DancingPhilosopher

 

NAŠE PRELEPE GORE

Pogled iz 500 mnv na 1903 m visoko zasneženo Kamniško sedlo, 2394 m visoko Planjavo (desno od Kamniškega sedla), 2253 m visoko Brano (levo od Kamniškega sedla) in skrajno levo pogled na 2258 mnv visok Grintovec.

 

ZALEDENELO CERKNIŠKO JEZERO

Zimske počitnice je lepo preživljati tudi doma. Utrinek drsalca na je v objektiv ujela vzgojiteljica Nataša Tavželj.

 

 

23. NOVEMBER - DAN RUDOLFA MAISTRA

Na ta dan je Rudolf Maister leta 1918 s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem dogodkom pa je k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške. V našem dijaškem domu praznujemo vse državne praznike.

 

 

KUNGOTA

Tako skozi objektiv vidi svoj rojstni kraj Hana Herman.

 

 

NATIONAL GEOGRAPHIC O SLOVENIJI: ALI SE ZAVEDATE, DA STE V ENI OD PETIH NAJLEPŠIH DEŽEL NA SVETU?

 

Preberite si mnenje National Geographic-a o lepotah Slovenije. Vsekakor se strinjamo z njimi.

https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-dobila-svoje-mesto-na-seznamu-destinacij-best-of-the-world-2023.html

 

DVA BISERA: KRANJSKA GORA IN ROGLA

Dijak Marko Ponjavić je z nami delil svoje poletno doživetje: Med poletnimi počitnicami sem delal na smučišču v Kranjski Gori in na Rogli. Medtem ko je bilo po celi državi nad 30 stopinj Celzija, je bilo na obeh delovnih mestih osvežujočih 22 stopinj, poleg tega pa je razgled naravnost fantastičen! Sam temu pravim kar "pisarna z razgledom." Prva slika je iz  Kranjske Gore, druga pa iz Rogle.  

 

  

    

REKA KOLPA PRI VINICI

Vzgojiteljica Nataša Fifolt se je potepala v prelepi Vinici ob Kolpi. Kako čudovita je narava v Sloveniji!

 

 

 

DAN VRNITVE PRIMORSKE MATIČNI DOMOVINI

Slovenija 15. septembra praznuje Dan vrnitve Primorske k matični domovini. Na ta dan leta 1947 je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, s tem pa je takratni Jugoslaviji in obenem Sloveniji dodelila velik del Primorske.


Takole pa so naši Primorci počastili svoj praznik.

 

 

 

POZDRAV IZ BOHINJA

Karmen Mlakar pošiljam prisrčen pozdrav iz  mojega rodnega Bohinja.

 

GOBARJENJE


Slovenija je dežela, ki je dobro pokrita z gozdovi in posledično je bogata tudi z gobami. Slovenci so tudi ljubitelji gob in zato precejšnji gobarji. Tako je tudi naša zaposlena, gospa Marija Hiti, izkušena nabiralka gob, ki pa za razliko od mnogih, našo deželo na gobarskem področju ne oškoduje, ampak se drži načel gobarjenja, ki so:        

                 
Katera so zlata pravila pobiranja gob?
1.    28. b člen Zakona o ohranjanju narave pravi, da je količina gob, ki jo gobar lahko nabere, omejena, in sicer na 2 kg po osebi dnevno. Če pobiralec gob preseže mejo 2 kg ali kako drugače krši pravila gobarjenja in ga pri tem dobijo, dobi kazen. Nadzor nad izvajanjem prepovedi in omejevanjem nabiranja gob opravljajo gozdarska inšpekcija, inšpekcija varstva okolja ter pooblaščena nadzorna služba za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti.


2.    Gobarji morajo gobo pobrati na tak način, da so vidni vsi njeni deli, saj so le na tak način razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče določiti vrsto. V praksi to pomeni, da gob ne režemo ob dnišču beta pri tleh, saj izgubimo informacijo o tem, kar je pod dniščem beta.


3.    Gobe se lahko pobira šele ko imajo razvite trosovnice, saj v nasprotnem primeru prekinemo razvojni krog razmnoževanja. To pomeni, da premajhnih gob ne smemo pobirati, čeprav so sicer priljubljene za vlaganje.


4.    Gobe je treba očistiti že na rastišču.


5.    Pobrane gobe je dovoljeno prenašati le v trdni embalaži, ki omogoča širjenje spor, in nikoli v plastičnih vrečkah.
 
Draga Marija, hvala za vaš prispevek in »konkretne gobarske dobrote,« ki jih delite z nami!  (Branka Langerholc, ravnateljica)

   

 

 

 

TRAJNOSTNA PRIDELAVA HRANE V MESTNI OBČINI LJUBLJANA

 

Ljubljana, »najlepše mesto na svetu«, je bila leta 2016 proglašena za Zeleno prestolnico Evrope.

Ljubljana je mesto, ki ga odlikuje visoka okoljska zavest. Obenem ji je vse do danes uspelo ohraniti tudi svojo zeleno podobo.

Ljubljana je človeku prijazno mesto z danostmi, ki omogočajo odlično kvaliteto življenja. Trajnostna vizija mestnih oblasti ter ozaveščeno delovanje številnih akterjev v mestu prispevata k temu, da jo ohranjamo.

Ljubljana se ponaša kar s 542 m2 zelenih površin na prebivalca. Slednjih je veliko tudi v samem središču mesta, ki je že od leta 2008 zaprto za avtomobilski promet. Zaradi tega in zaradi mnogo več drugih lepih, kvalitetnih, zelenih dogodkov in površin, je bila proglašena leta 2016 za Zeleno prestolnico Evrope.

Zaposlena v Dijaškem domu Poljane, gospa Marija Hiti, je na promocijskem videu o Trajnostni pridelavi hrane v Mestni občini Ljubljana (Urbana oskrba, 7, 16. minuta) lepo predstavila vrtičkanje in skrb za  zelenjavo.
Promocijo Zelene Ljubljane si lahko pogledate na spodnji povezavi.
(Branka Langerholc, ravnateljica).

 

https://www.youtube.com/embed/D6WbxmRvKMA

 

 

PRIZNANJE S SPOMINSKO MEDALJO MARIJE VNUK

 

Z velikim ponosom in s ČESTITKAMI objavljam zasluženo priznanje s spominsko medaljo, ki jo je ob 30. obletnici samostojne in neodvisne RS podelilo naši dragi zaposleni gospe Mariji Vnuk, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.   (Branka Langerholc, ravnateljica)
 
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je takole zapisalo:
»Medalja se ob 30. obletnici samostojnosti in neodvisnosti RS v spomin za zasluge podeli živečim osebam, ki so sodelovale v pripravah, razglasitvi, obrambi in vzpostavljanju državne suverenosti v letu 1991 in jim je do 31. 12. 2021 priznan status vojnega veterana po zakonu, ki ureja vojne veterane. Medalja se izjemoma do konca leta 2021 podeli tudi drugim slovenskim in tujim državljanom, kakor tudi slovenskim in tujim organizacijam, v spomin na njihov pomemben prispevek k nastajanju, krepitvi in razvoju slovenske državnosti v preteklih 30-ih letih. Medaljo izročajo predsednik Vlade RS, ministri, državni sekretarji ali predstojniki organizacij, ki zaposlujejo ali združujejo dobitnike medalj, na posebni svečanosti ali med drugimi primernimi dogodki v povezavi s 30. obletnico samostojnosti in neodvisnosti RS. (Iz odlomka o spominski medalji).   

 

 

 

LJUBIM TE SLOVENIJA, ZELENA (Alpski kvintet)

 


Ko se jutro prebudi iz spanja mirnega,
v njem začutim moč življenja tvojega.
Reke in potoki pesem svojo mi pojo,
travniki, livade v soncu dihajo.


Še gozdovi zašumijo, vabijo v gore,
za meglicami mi pohiti srce.
In prikaže se modrina kot odsev neba,
to v daljavi tvoje morje se smehlja.


Ljubim te, Slovenija zelena,
moje si zavetje, moj si dom,
od gora čez polja tja do morja
lepa si (lepa si), moja si (moja si),
kjer gozdovi skrivajo obzorja,
res najlepša si Slovenija.


V vetru oživela polja plešejo svoj ples,
žarki se love v krošnjah mladih brez.
Bel oblak raznaša hvalnico na vse strani,
da najlepša na vsem svetu si prav ti.


Ljubim te, Slovenija zelena,
naše si zavetje, naš si dom,
od gora čez polja tja do morja
lepa si (lepa si), naša si (naša si),
kjer gozdovi skrivajo obzorja,
res najlepša si Slovenija.


https://narodne-pesmi.si/pesmi/ljubim-te-slovenija-dezela/


Komentarji

Vam je zgornja objava všeč? Bi nam radi še kaj povedali? Morda pohvalili? Oddajte svoj komentar!

Ta stran je prilagojena za mobilne naprave.