Aktualne teme
PRIROČNIK ZA SAMOPOMOČ MLADOSTNIKOV V STISKI
V priročniku je objavljenih deset idej, kako lahko mladostnik sam skrbi za dobro počutje, ter osem idej, kako lahko starši pomagajo mladostnikom v stiski. Koristne napotke dobite s klikom na to povezavo.
KAKO PREŽIVETI ČAS KARANTENE
V tem času, ko se nam je zaradi novega koronavirusa vsem življenje postavilo na glavo, se sprašujemo, kdaj se bomo lahko spet brezskrbno družili in bo vse samo še en spomin v naših življenjih. Medtem, ko čakamo, da se življenje zopet postavi v ustaljene tire, pa lahko sami marsikaj naredimo, da se bomo počutili dobro tudi v času karantene. Občutek, da mi je dobro, temelji na petih ključnih stebrih in sicer na odnosih, prijetnih občutkih, smislu, angažiranosti in dosežkih. Te stebre si lahko zidamo sami.
Veliko dobrega lahko zase in za druge naredimo s tem, da zavestno skrbimo za odnose z ljudmi, ki jih imamo radi in nam veliko pomenijo (tudi preko različnih medijev).
Poskrbimo, da se distanciramo od medijev, ki nas bombardirajo z neprijetnimi novicami ter od ljudi, ki so izrazito negativni in v vsem vidijo samo slabe stvari. Dobro je, da nas doseže čim manj tistega, ki nas spravlja v slabo razpoloženje ter čim več tistega, kar v nas sproža prijetne občutke.
Pomembno se je posvetiti stvarem v katerih uživamo in v nas prebujajo občutek smisla. V času karantene lahko naredimo stvari, za katere si prej nikoli nismo vzeli časa, ali pa se celo lotimo učenja nečesa čisto novega. Na tak način naše življenje dobi smisel, saj imamo motivacijo, da poskušamo uresničiti nekaj, kar smo si zadali.
Spodaj je še nekaj idej za lažje preživljanje karantene:
1. Naj se dan prične z dobrim zajtrkom in pregledom aktivnosti ter šolskih obveznosti, ki jih imaš predvidene za ta dan.
2. Ne pozabi na telesno aktivnost; ki ti bo dala energijo in občutek zadovoljstva. Če nič drugega, si privošči vsaj daljši sprehod.
3. Zamoti se z aktivnostmi v katerih uživaš. Lahko se preko medijev povežeš s prijatelji in skupaj uživate v aktivnostih, ki vas povezujejo.
4. Če te to veseli in imaš dovolj časa, si pripravi kaj okusnega za kosilo ali večerjo. Bodi ustvarjalen.
5. Beri knjige, saj nikoli ni odveč, če prebereš kakšno knjigo več. Na naši knjižni čajanki bodo ideje zelo dobrodošle.
6. Uživaj v dobrem filmu, dokumentarcu ali pa risanki – kar te pač sprosti.
7. Preko spleta se lahko učiš česa novega (npr. jezikov).
8. Ne pozabi na komunikacijo s prijatelji, sošolci in ljudmi, ki ti veliko pomenijo.
9. Naredi nekaj dobrega za druge.
10. Naj se dan ne zaključi preveč pozno. Privošči si dovolj spanca. Ponočevanje zmede dnevni ritem, kar vsekakor ne vpliva dobro na tvoje počutje.
Poskušajmo razmišljati o situaciji v kateri smo se znašli kot na situacijo, ki nas je naučila nekaj novega, ter o tem, da smo vsi skupaj v tem. Prav tako pa ne pozabimo na prepoznavanje vsakdanjih majhnih uspehov in zmag, kar nam bo lahko pomagalo, da bomo lažje dočakali čas, ko se zopet vidimo v živo.
Sonja Beznik, svetovalna delavka
PASTI INTERNETA
Znašli smo se v času, ko mladi veliko časa (več kot običajno) presedite za računalnikom. Uporabljate ga za klepetanje, dostop do filmov, glasbe ter kot vir informacij, ki jih potrebujete za šolanje na daljavo. Internet je realen del vašega življenja, saj verjetno več časa namenite brskanju po internetu, kakor pa na primer gledanju televizije ali druženju s prijatelji. Virtualni svet vam seveda predstavlja dodaten vir informacij, med drugim tudi informacij o sebi, spremembah, ki se vam dogajajo, je tudi vir informacij o oblikovanju samopodobe ter spolne identitete. Preko interneta iščete stike in z njimi eksperimentirate, hkrati pa ohranjate že obstoječe stike s svojimi vrstniki. Ob vsem tem pa je pomembno, da se mladi zavedate, da virtualni svet vsebuje enake neprijetnosti in nevarnosti kot realni svet. Mladi ste najbolj ranljivi uporabniki, saj tehnično računalnik in internet obvladate do popolnosti, vendar se zaradi svoje mladosti, neizkušenosti in pretirane radovednosti, lahko kaj hitro ujamete v internetne pasti.
Tukaj je nekaj nasvetov, ki se jih je dobro držati, kadar uporabljate internet ali mobilnik:
1. Spoštuj spletno in mobilno etiko oziroma bonton. Česar ne želiš, da drugi storijo tebi, tudi ti ne naredi drugim. Bodi strpen in prijazen – česar ne bi rekel v živo, ne natipkaj niti online. Ne razpošiljaj sporočil, slik ali video posnetkov, ki nekomu škodijo. Če želiš nekoga fotografirati, ga najprej vprašaj za dovoljenje. Ko si z nekom v družbi, se posvečaj tej osebi in ne preverjaj stalno svojega mobilnika. Izogibaj se sovražnega govora in širjenja nestrpnosti na spletu.
2. Nadlegovanje preko interneta ali mobilnika je nedopustno.
3. Na spletu ne izdajaj svojih osebnih podatkov, niti ne objavljaj svojih zasebnih fotografij ali fotografij prijateljev.
4. Ne odpiraj pošte in priponk neznancev. Najbolje je takšno pošto takoj izbrisati.
5. Vedno uporabljaj vzdevek.
6. Skrbno varuj gesla, pogosto jih spreminjaj.
7. Nikoli se ne srečuj z neznanci s spleta.
8. Uporabljaj antivirusni program in požarni zid, ko brskaš po spletu.
9. Ne pretiravaj z uporabo interneta.
10. Ne verjemi, da je vse, kar piše na internetu tudi res.
Povzeto po Safe.si
KAKO IZBOLJŠATI SVOJO SAMOPODOBO?
Kaj je samopodoba?
Samopodoba so zaznave, misli in predstave o sebi in o tem, kdo smo in kaj smo. Samopodoba je vse tisto, kar si mislimo o sebi, o svojih sposobnostih, lastnostih, o svojem telesu, svojih zmožnostih, o tem, kako uspešni smo, kako sebe dojemamo v odnosih z drugimi…. Z drugimi besedami je samopodoba množica odnosov, ki jih zavestno ali pa nezavedno vzpostavljamo do samega sebe. S samopodobo sta povezana samozaupanje (kako vidimo sebe in kakšne bi si želeli videti) in samospoštovanje (kako zadovoljni smo s sabo in ali se sprejemamo takšne kot smo). Naša samopodoba ni odvisna le od naših potencialov, lastnosti in izkušenj, temveč se vidimo tudi skozi oči drugih. To pomeni, da je naša samopodoba odvisna tudi od tega, kako so nas videli naši starši, ker so bili naše prvo ogledalo. Nihče se ne rodi z nizkim samospoštovanjem in samozaupanjem.
Oseba, ki ima pozitivno samopodobo ceni svoje osebnostne lastnosti ter sposobnosti, vendar tukaj ne gre za domišljavost ali nečimrnost. Lažje tudi razvija in ohranja medosebne odnose. Če osebi s pozitivno samopodobo nekaj spodleti ali ne doseže vsega, kar si je zastavila se ne počuti slabo, temveč jo to še toliko bolj motivira, da bi uresničila svoje cilje. Taka oseba skrbi zase, se spoštuje, ne zanemarja svojih sposobnosti in ne dovoli, da bi jo drugi razvrednotili. Je samostojna in ne potrebuje nenehnega odobravanja drugih. Če zaupamo vase, si postavljamo tudi višje cilje, če si ne zaupamo, pa so naši cilji v skladu s tem tudi nižji.
Kaj lahko naredim, da si izboljšam svojo samopodobo?
1. Začni sprejemati sebe, točno takšnega kot si: Spomni se, na kaj vse si ponosen, kaj ti je všeč na tebi, kaj vse si že dosegel. Predvsem bodi prijazen do sebe, saj dobre misli pritegnejo še več pozitivnih učinkov.
2. Zastavljaj si dosegljive cilje: Zastavljaj si cilje dnevno – doma, v šoli, pri športu,… Cilji naj bodo visoki, vendar še vedno dosegljivi. Ovrednoti si, kje so tvoje meje.
3. Napake obrni v izkušnje: Nelson Mandela je nekoč dejal: »Nikoli ne izgubim. Ali zmagam ali pa se nekaj naučim«. Svoje spodrsljaje obrni v izkušnjo, iz katere se boš nekaj naučil.
4. Znebi se negative: poskušaj se znebiti negativnega komentiranja drugih. Kdor ima pozitivno samopodobo, nima potrebe po negativnem komentiranju drugih in tudi nima potrebe po negativnem mnenju o sebi. Trudi se iskati v vsaki stvari nekaj dobrega.
5. Problemom se ne izogibaj, temveč jih rešuj.
6. Prevzemaj odgovornost zase in za svoje vedenje: Velikokrat se nam zgodi, da krivimo druge za naš neuspeh ali težave. Na tak način dobimo občutek, da nimamo vajeti v svojih rokah, ampak da drugi kreirajo naše življenje, kar pa vsekakor ne vpliva dobro na našo samopodobo. Če sprejemam odgovornost zase, potem lahko verjamem, da imam sam možnost nekaj spremeniti, da stvari obrnem na bolje. Na tak način imam vajeti v svojih rokah!
7. Postavi se zase in postavljaj meje.
8. Prepoznavaj, sprejemaj in izražaj svoja čustva: To, da vemo, kaj se z nami in v nas dogaja, nam daje moč in samozavest. S tem, ko prepoznavamo svoja čustvena stanja lahko drugemu posredujemo informacijo, kako se počutimo. Čustev ne odrivajte, temveč si jih dovolite čutiti.
9. Proslavljaj svoje dosežke: Proslavljajte ne glede na to, kako veliki ali majhni se vam zdijo dosežki. Na tak način boste dobili občutek zmagovalca, kar spodbuja napredek, razvoj in dobro počutje. Takšno stanje pa našo samozavest samo še dodatno krepi.
